Fištravec, sicer preverjen in večkrat nagrajen dokumentarist zgodb iz narave (predvsem gora), se je Hodaliča lotil dvosmerno. Spremljal ga je na potovanju v Indijo (kolikokrat že?), ga lovil ob rekonstruiranih podvigih pri potapljanjih med koralne grebene in v kraško podzemlje ob iskanju človeške ribice, ga predstavil v studijskem okolju in mu v zatišju ponudil prostor tudi za izpoved. Ta je včasih lirska, polna občudovanja krasot narave in ljudi, drugič spet zagrenjena in angažirano kritična. Arne Hodalič se zaveda, da njegovi fotografski utrinki ne bodo ustavili propada sveta. A nekaj desettisoč fotografij – najbolj znane in že objavljene smo lahko videli v izjemnem dokumentarcu – bo prispevalo vsaj k zamrznitvi minulega časa.