Besede so nekaj drugega. Tako je naslov prvega izbora kratke proze Davida Albaharija v slovenščini. Izšel je dvajset let po tem, ko so njegove zgodbe, objavljene v zbirkah Opis smrti in Enostavnosti, brali takrat mladi predstavniki slovenskega postmodernizma. Postmodernizem na Slovenskem je uradno že skoraj preteklost, David Albahari pa je tudi dvajset let pozneje še zmerom postmodernist. Postmodernizem, kot ga razume on, je namreč možnost, da pisatelj-bralec piše o vsem, predvsem pa onkraj tradicionalnih hierarhičnih vrednot, pri tem pa zajema iz vseh možnih virov, tako svetopisemskih knjig kot tudi rokenrol pesmi. Kaj je hotel povedati pisatelj, koga je želel obtožiti ali razkrinkati, kaj je resnica tega sveta, zakaj je Bog dopustil holokavst, na vsa ta velika vprašanja v njegovih kratkih zgodbah zanesljivo ne boste našli odgovora. In vendar njegove zgodbe ponujajo drobce, s pomočjo katerih lahko zaslutimo možne odgovore.