»Profesionalci zavestno tvegajo do meje mogočega. To so posebneži, ki se ves čas dobro zavedajo, da bo šlo nekoč nekaj narobe. Včasih se na ta račun celo šalijo. Med freeriderji in tekmovalci v spustu ga skorajda ni junaka, ki ne bi bil vsaj enkrat resno polomljen. Pri padcih so najbolj ogroženi deli ključnica, ramenski obroč, zapestja, piščali, rebra, vratna vretenca. Precej pogosti so pretresi možganov, včasih tudi notranje poškodbe,« še dodaja Dekleva, ki jo je v času, ko je bil še aktivni tekmovalec, kar nekajkrat skupil. »Seznam mojih poškodb je precej obsežen. Pred dobrimi desetimi leti sem imel dvojni spiralni zlom noge, pa strgane ramenske vezi, močno poškodovano zapestje in kar nekaj pretresov možganov, enkrat celo z ranami po obrazu in drobnimi kamenčki pod kožo.« Podobne zgodbe imajo skorajda vsi najboljši slovenski tekmovalci v spustu. Nekatere so pravzaprav že prerasle v legende. Na prvem mestu je nedvomno prigoda aktualnega državnega prvaka v spustu Janeza Jamnika. »Na treningu v Mariboru sem padel in si raztrgal modnik. Kljub neznosnim bolečinam sem nadaljeval z vožnjo proti dolini. Ko sem slekel hlače, sem dobesedno videl svoja moda. Na srečo so me zdravniki zašili in zdaj vse deluje, kot je treba,« se na svoj račun pošali dirkač z Raven na Koroškem, ki velja za enega najbolj neustrašnih spustašev, saj si je v preteklosti že poškodoval ledvico, zlomil sedem reber in vratno vretence. »Ko se po okrevanju vrnem na dirke, ne čutim nobenega podzavestnega strahu. S štarta se spustim, kot da se mi ni še nikoli nič zgodilo,« še dodaja Jamnik.