Izvedenec, ki je po naročilu sodišča izdelal strokovno mnenje, je ugotovil, da je bila diagnoza trboveljskega zdravnika sicer pravilna, vendar nepopolna, saj ni ugotovil, da sta prekinjeni obe kiti upogibalki in oba digitalna živca, vendar iz tega ne sledi, da bi bil pacient napačno zdravljen. Iz dokumentacije je razvidno, da je zdravnik zašil prekinjeni kiti iztegovalki, torej tisto, kar je postavil v diagnozi, ne pa tudi kit upogibalk, vendar izvedenec meni, da ni mogoče, da bi slednje zdravnik poškodoval med operacijo. Če bi iz izvida izhajala natančna diagnoza, bi bila to indikacija za amputacijo, je menil izvedenec, nedvomno, kar bi moral zdravnik storiti ob njej, pa je, da bi pacientu predočil vse možnosti (primarna amputacija, odložena primarna rekonstrukcija in sekundarna rekonstrukcija). Zdravnik se je odločil za slednjo, s tem, da je ob prvem posegu le zagotovil preživetje prsta in primarno celjenje.