Znameniti ruski pianist Andrej Petrov je pred kratkim na TV izjavil, da je po celem svetu, moškemu, ki se hoče prebiti v najvišje gledališke in glasbene sloje, potrebno spremeniti običajno seksualno orientacijo na manj tradicionalno. Moskovska konservatorija je bila 1947 zaradi neustavljive pederastije v njej, pred tem, da jo zaprejo. Med vsemi manjšinami so prav predstavniki seksualnih manjšin najbolj goreči branilci človekovih pravic. V tej svoji gorečnosti daleč prekašajo nas okorelo heteroseksulano večino, ki ima, kot vsaka večina, nekoliko zakrnel somoohranitveni nagon. Prišli smo že tako daleč, da zapostavljamo pravice naroda, ko a priori dajemo zeleno luč vsaki manjšini. Očitno smo zmedeni in nimamo kot nacija izdelanega stališča o osnovnih civilizacijskih vrednotah. Priče smo orkestriranih in pogosto že prav nestrpnih, rednih in načrtovanih akcij in izbruhih v bran raznoraznih manjšin, pa čeprav še tako mikroskopskih, tudi z nacionalističnim predznakom. Zahodni Nemci so svoj čas prepovedali poučevanje tistim, ki so odkrito zastopali prevratniške in neustavne ideje komunizma, pa se nobeden razsoden ni zgražal. Kako bi reagirali vrli Slovenci, če bi trener kluba, kjer trenira njihov malček, učitelj telovadbe oz. fizike, vodja tabornikov bil gej? Bi vam bilo vseeno? Ali bi se zadovoljili z ugotovitvijo, da je «naš planet prenaseljen,», in boste hipotetično ujčkali sosedove ali posvojenca, ki ga bosta vzgajala enopolna zakonca in bo tudi bržkodane odrastel v geja. Kakšni občutki bodo prevevali mamico najstnika, čigar soseda bosta deklariran gejevski par, vsakič, ko se bodo vsi trije geja in najstnik peljali v istem dvigalu, in tako mesec za mesecom. Ali bi se zadovoljili z ugotovitvijo, da «niso vsi geji pedofili»?