Resnično depresivni ljudje redko govorijo o svoji pobitosti, ker se preveč zamaknejo vase. Mučijo jih občutki praznine in nesmiselnosti, popolne brezizhodnosti, strah pred prihodnostjo, občutki manjvrednosti pa tudi slaba vest brez pravega razloga. Strah je lahko tako hud, da ne gredo več iz stanovanja, in kriza tako globoka, da jih ne zanima več niti osnovna higiena. Depresija je lahko posledica velikih zasukov v življenju: kadar gredo recimo zelo aktivni ljudje v pokoj, pa nimajo nobene pametne družbe in nobenih konjičkov, če se preselimo kam daleč, če nam umre kdo od najbližjih, ko se odselijo od hiše otroci in podobno, vendar so takšne depresije običajno prehodne; čas pač zaceli rane. Če pa takšno stanje traja brez pravega razloga dlje časa in se ponavlja, bo treba kar najhitreje k psihoterapevtu, ki nam bo pomagal naprej. Depresija se ne priplazi le z dna tako ali drugače ranjene duše, ampak je lahko posledica kemizmov v telesu, porušene presnove ali hormonskih motenj. Vsekakor mora ugotoviti stroka, za kaj gre.