Italijani in Slovenci skovali bratstvo, ki bo ostalo trajno, kakor bo ostal trajen spomin na bazoviške žrtve, v katerih bo ljudstvo od roda do roda gledalo luč, ki jim bo osvetljevala pot k demokraciji in svobodi”. Kaj pa se je v vseh teh letih zgodilo? Brulc je namreč mnenja, da se sprava dogaja na ravni vsakdanje komunikacije med obema narodoma, ki živita ob slovenski zahodni meji. “Sprava temelji na pravilnem razumevanju zgodovine,” je prepričan Brulc, ki meni, da želijo italijanske oblasti s spravo izenačiti napadalce z žrtvami. “Zakaj sprava, če pa se ne more uresničevati zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji,” je povprašal Brulc, ki je opomnil, da je težko govoriti o spravi na najvišji državni ravni, ko je izsledke mešane italijansko-slovenske komisije, ki se je ukvarjala z vprašanji polpretekle zgodovine, objavila samo Slovenija. Brulc je prepričan, da je odnose med italijanskim in slovenskim narodom ob zahodni meji neposredno po drugi svetovni vojni zaznamovalo bratstvo, ki je imelo temelj v protifašističnem boju. V te odnose se je po njegovi oceni ob začetku 21. stoletja vmešala miselnost fašistične nestrpnosti. “V Evropski uniji ni mesta za majhnost in nacionalizem, zato upam, da se bo