Taksijeva očarljivost je najprej v lepem številu akcijskih prizorov, od uvodne parade raznašalcev pic na skuterjih do taksistovih prevozov na način Formule 1; krasni so tudi prizori, kako policisti o neumnosti (saj veste, kakšni vici krožijo na njihov račun) razbijejo na desetine avtomobilov, pa finalni obračuni, ko mercedesi uspešno frčjo po zraku. Vse skupaj je v primerjavi z ameriško produkcijo resda kot igra v peskovniku, toda če v ospredje postavimo dejstvo, da gledamo akcijo z evropskimi avtomobili, peugeoti, citroeni, renaulti, gre razlika celo v prid Taksiju. Evropski gledalec, predvsem pa francoski (ta je lani Taksiju pridobil ugledno četrto mesto v domovini) si ob akciji z avtomobili, ki jih vozi tudi sam, morda celo misli; hej, to sem jaz, to bi lahko bila moja zgodba! Karikirano, seveda.