CELOVEC - Osrednji temi včerajšnje tiskovne konference Narodnega sveta koroških Slovencev sta bili vsebina pisma novemu deželnemu glavarju Jörgu Haiderju in stališče zvezne vlade o njegovi pritožbi na sestavo manjšinskega sosveta. Deželnemu glavarju je narodni svet pisal, da bi želel nadaljevati dialog o izpolnitvi 7. člena avstrijske državne pogodbe, zlasti v zvezi s topografskimi oznakami in slovenščino kot uradnim jezikom, pa tudi o enakopravnem financiranju dvo- ali večjezičnih zasebnih in javnih vrtcev ter še o čem. Ta dialog je na deželni ravni že davno zastal. V Narodnem svetu pa so tudi močno nezadovoljni z odgovorom zveznega kanclerja na svojo pritožbo na upravno sodišče zaradi nekorektne sestave manjšinskega sosveta. Narodni svet se namreč ne strinja, da v njem ni štajerskih Slovencev, ni mu po godu odločitev, da ga obravnavajo enakopravno z zvezo slovenskih organizacij, češ da ga manjšina bolj podpira, pripombe pa je imel tudi k imenovanju članov, ki ne poznajo slovenskega jezika. Kot smo slišali na tiskovni konferenci, se je zdaj prvič po letu 1955 zgodilo, da je vlada manjšini odrekla pravico zastopati njene lastne interese. To naj bi bilo mogoče razbrati iz stavka, v katerem urad zveznega kanclerja navaja, da mora vlada pri izbiri članov sosveta sicer pridobiti predlog reprezentativnih organizacij, vendar pa mora v končni fazi sama odločiti, kaj ustreza skupnemu manjšinskemu hotenju in kdo ga lahko zastopa. Vendar pa lahko zvezna vlada izbira le med predlaganimi imeni. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je o tem dejal, da je treba zadevo obravnavati kot politično in pravno. Upravno sodišče lahko razsoja le o morebitnih pravnoformalnih napakah. Ker pa so vsi avstrijski sosveti zgolj posvetovalni organi, je po njegovem mnenju odgovor zvezne vlade verjetno korekten, čeprav je priznal, da s popolno vsebino njenega odgovora ni bil seznanjen.