Sem v pristanišče je treba že zato, da te odpeljejo na drugo največjo amazonsko predstavo, takoj za Teatro Amazonas . To je zlitje rek Rio Negro in Rio Solimóes v novo reko Amazonko kakih sedem kilometrov niže. Očitno je Rio Negro kdo ve zakaj protežiran pred Rio Solimóes. Vsi govorijo o Rio Negro s posebno simpatijo in tudi pišejo tako: Oh, ta naša lepa, topla in tako zelo čista reka Rio Negro! Kako radi zaplavamo po njej, zlasti malo više nad Manausom, ko se ob njej zvrsti kar nekaj očarljivih dopustniških kotičkov! Pa je Negro res skoraj negro. Temno rjave barve je kot turška kava, v katero si kanil res le dve kapljici mleka, medtem ko je Solimóes kar svetla. Velja za »belo vodo« in je videti kot kakav, ki ga ne bi rad spil. Te velike vode polzijo skozi svoja življenja zelo počasi in lenobno in se pri tem dodobra ogrejejo. Na sedemindvajset ali še več stopinj.