Svetovna glasba. Najbolj preprosta definicija svetovne glasbe bi se lahko glasila: sestavljajo jo vse tiste tradicije, ki niso nastale v zahodnem svetu in ne izhajajo iz klasičnega, jazzovskega in pop izročila, čeprav se v ta okvir pogosto pretihotapijo tudi glasbe evropskih in ameriških manjšin, pa naj gre za folk izročila posameznih narodov ali pokrajin ali pa za novodobne fuzije, ki povečini nastajajo v multinacionalnih urbanih središčih Evrope in Amerike. Pri tem je na drugi strani velike luže velik predvsem vpliv latinsko-ameriške glasbe, saj južnoameriška populacija predstavlja precejšen odstotek prebivalstva ZDA, v Evropi pa se odsevajo bolj raznolike tradicije, od številnih afriških, pa do arabskih in že prej omenjenih indijskih, odvisno od strukture prebivalstva. V Franciji na primer prevladujejo afriška in arabska izročila, saj jih zaradi uporabe francoščine in želje po njeni popularizaciji podpira tudi vlada. Nekateri celo trdijo, da imajo Francozi prav zaradi tekmovanja z anglo-saksonsko prevlado na področju popularne kulture od osemdesetih let naprej velike zasluge pri uveljavitvi afriških glasbenikov zunaj njihovih domovin. To velja predvsem za glasbenike iz njihovih nekdanjih kolonij, ki se potem, ko postanejo znani, ponavadi tudi preselijo v Francijo in svoje delo nadaljujejo v tujini.