Zanimiva je reakcija založnikov teh dveh knjig, ki sta v bistvu komplementarni. Ena govori o skrajnem zlu in druga o skrajni dobroti. Oni ne bi ni mrava zgazili je izšla v vsaj petnajstih državah po svetu in povsod je bila zelo dobro sprejeta. Druga knjiga o dobrih ljudeh Tijelo njenog tijela pa se zelo težko prodaja. Ljudi kot da ne zanimajo dobra dela, zato se človek sprašuje, zakaj je tako. Moja teza je, da različni zločinci in kriminalci v nas vzbujajo občutek moralne superiornosti. Po drugi strani pa, ko človek vidi, da obstajajo na svetu ljudje, ki anonimno, brezplačno in povsem prostovoljno poklonijo svojo ledvico nekomu in mu tako rešijo življenje, se vprašanje postavlja samo po sebi: ali bi bil sam pripravljen storiti kaj podobnega? Dobrota teh ljudi postavlja pred nas neprijetne dileme in kdo, lepo vas prosim, se želi tako preizpraševati? Preprosto povedano, ta knjiga govori o resnih moralnih dilemah, prvenstveno je pisanje o etiki. Toda mimogrede naj vam povem, da je knjiga lani, ko je izšla na Hrvaškem, imela zelo neposreden učinek. Kmalu po izidu in po kampaniji v medijih, sta bili narejeni transplantaciji s prostovoljnimi darovalci. Oglasila sta se mladeniča, ki bi želela darovati ledvico, kar bo nedvomno nekomu rešila življenje … Zelo malo je knjig, ki imajo neposreden vpliv na človeško življenje. Prav v teh dneh bo knjiga izšla na Švedskem, kjer je čutiti veliko zanimanje medijev. Upajmo, da bo tudi tam rezultat podoben!