V pridržanju mu je družbo delalo »30 smrdljivih Iračanov«, življenje v dvoje v priporniški celici, veliki okrog 10 kvadratnih metrov, pa ni bilo nič boljše, pravi Maček, saj naj bi bila primerna le za svinje, ne pa za ljudi. Bilo je celo tako hudo, da je mislil na smrt, shujšal je za 15 kilogramov, o njegovih zdravstvenih težavah pa je sodišče povprašalo dva zdravnika, vendar je bilo zaslišanje zaradi varovanja tožnikove zasebnosti zaprto za javnost. A zanimivo je, da je Maček kljub vsem krivicam, ki naj bi se mu bile godile za rešetkami (po njegovem mu niso dovolili obiska lečečega zdravnika, odklonili naj bi tudi zahtevo za obisk duhovnika ..., državno pravobranilstvo pa je na te očitke v odgovoru na tožbo zapisalo, da so neresnični ), 1. februarja lani upravi in osebju zapora napisal pismo zahvale za trud in korektno delo. Ko pa ga je pravobranilka povprašala še po njegovem podpisu na odločbi o pridržanju, ki pomeni, da je bil seznanjen s svojimi pravicami, je moral sodnik umiriti Mačkov izpad. Nazadnje je le povedal, da so ga kriminalisti prisilili, da je podpisal zadnjo stran odločbe ...