Kljub mrazu se že dopoldne z avtom odpravimo na izlet h kmetiji Pristov, ker hoče Bela videti krave. Kmetija leži ob vznožju cerkev, »leških lepotic« iz časa gotike. Ko se potikamo po skednju, že skoraj »poklicno deformiran« pomislim, koliko skednjev in kmečkih hiš sem premeril in narisal, ko sem bil kot študent na etnološki praksi v Delavskem muzeju na Ravnah na Koroškem. Z vodjo muzeja prof. Alojzom Krivogradom sva se po cele dneve potikala po koroških zaselkih v hribih in obiskovala samotne kmetije. Pri hiši, kamor sva pač prišla, sva prosila za dovoljenje, če smeva delati, in potem neutrudno merila in risala tlorise hiš, skednjev, kašč in fotografirala ter si zapisovala podatke. Kmetje so naju povsod prijazno sprejeli in nama dali tudi malico, čeprav sva se je otepala, ker sva jo imela s sabo. Nekje so nama ponudili domači želodec, drugje mošt, neka starejša ženska me je primerjala s ciganom iz neke televizijske nadaljevanke... To so bili moji najlepši »etnološki dnevi«.