Seveda gre (spet) za tistega možaka, ki živi na slovensko-hrvaški (med)meji in ga imajo nekateri za zavednega Slovenca, drugi pa za klovna. Pristno zavednost je vselej težko tehtati, lastno »klovnstvo« pa je Joško, na letošnji predzadnji avgustovski vikend, dokazal kar sam. Da bi se pri tem komu zdel zares smešen, ni bilo mogoče pričakovati. Joško je namreč - skoraj za poldrugo uro - zaprl cesto, ki vodi čez naš obmorski evropski mejni prehod, avtomobile in potnike v njih pa - v obeh voznih smereh - prikoval na poletno razbeljeni asfalt. To pa ni več cirkusantstvo, ampak terorizem. Izsiljevati državne organe in uradnike na račun nič krivih turistov je seveda strahopetno podli terorizem. Če bi imel Joško jajca, pa jih očitno nima, bi s tramovi in letaki »zapečatil« vhode na dvorišča tistih funkcionarjev, s katerimi se želi pogovarjati o njegovih slovensko-hrvaških krivicah. Ampak Joško ve, da bi ga od tam policisti - kot bi trenil - odpihnili v marico in predstave bi bilo konec. Ker pa mednarodna cesta ni Drnovškovo, Ropovo, Bohinčevo, Pavlihovo ali čigarkoli že uglednežev dvorišče, se v Sečovljah policija dolgo časa ni zganila. Kajti Slovenci imamo policijo vendar za zapiranje, ne pa za odpiranje cest; za okras, ne pa za pomoč slovenskim, evropskim in sosedskim državljanom; za navdušenje nad stoječim, ne pa nad tekočim prometom. Ko pa pride priložnost, da bi policija morala ukrepati zoper nerazsodne ter v prid miroljubnih ljudi, reda na cesti ali česarkoli, kar kazi slovensko civiliziranost, svojo nesposobnost prikrije s frazami, da »nima pristojnosti«, »ni dovolj obveščena«, »noče tvegati« in še celo vrsto podobno sluzavih izgovorov imajo njeni pooblaščeni govorci vselej na jezikih. Seveda, tudi v imenu notranjega ministra, ki bi moral že zdavnaj odstopiti.