Da je tako prepričljivo odveslal izbirne tekme, je bilo za mnoge prijetno presenečenje. Leta 1997, 1998 in 1999 je za pičlih nekaj sekund zgrešil reprezentančna vrata, skozi katera je bilo ob Andražu Vehovarju in Fedji Marušiču toliko težje stopiti. Kar tri mesece je lansko zimo preživel v Avstraliji, pred izbirnimi olimpijskimi tekmami pa so mu zaradi vnetega ušesa in počenega bobniča načrti splavali po vodi. »Tako sem bil potrt, da sem trenerja Andreja Jelenca rotil, naj me pošlje domov,« je dejal: »Na fakulteti mi je spodletelo, bil sem brez zaslužka. Letos pa se je začelo obračati na bolje. Namesto v klubu sem imel čoln kar na strehi avtomobila, parkiranega sredi mesta. Kadar sem pravočasno končal z delom, sem le tako lahko ujel trening v Tacnu. Pri KKK Ljubljana se mi pač niso mogli prilagajati, tako da sem do aprila večino priprav opravil sam. Začel sem povsem z ničle, medtem ko so imeli drugi še septembra nastope in treninge.«