Bandelj je tako med drugim menil, da zakon ne sledi mednarodnim dokumentom, na katere se sklicuje (konvencije OZN, Sveta Evrope, OECD), hkrati pa prinaša pravno povsem nesprejemljive rešitve. Nekatere bi se lahko v skladu s terminologijo in definicijami samega zakona označilo celo za koruptivne, je bil oster. Greco je Sloveniji dal 12 priporočil v boju proti korupciji, med drugim naj uredi predkazenski in kazenski postopek, položaj policije, državnega tožilstva, problematiko davčnih uradnikov in inšpektorjev, vprašanje imunitete... S predlaganim zakonom se žal neuspešno poskuša izpolniti samo eno priporočilo, in sicer, da se ustanovi poseben organ. Gre torej za zakon o ustanovitvi nove državne protikorupcijske komisije in ne za protikorupcijski zakon, nadaljuje generalni sekretar. Poleg tega opozarja, da Greco priporoča Sloveniji organ, ki bi bil identičen sedanjemu uradu za preprečevanje korupcije, ne pa kvazisodni, kvazipolicijski in kvazipolitični organ, ki ga predvideva predlog zakona. V svojem mnenju se je Bandelj še posebej spotaknil ob največjo novosti, to je test integritete posameznikov. V tem postopku po njegovi oceni v prvi vrsti ne gre za odkrivanje korupcije, temveč za ugotavljanje, ali fizična oziroma pravna oseba, uradnik ali zasebnik delujejo pošteno, moralno in etično. Takšno 'moralno' razsojanje zgolj na podlagi odločitev predsednika komisije predstavlja najboljšo možno podlago za začetek 'lova na čarovnice' in prek javnega objavljanja 'razsodb' tudi za javne linče posameznikov. Preverjanje integritete bi se seveda dalo učinkovito uporabiti tudi za diskreditacijo političnih nasprotnikov ali predsedniku komisije zgolj na splošno nesimpatičnih oseb. Tudi varuh človekovih pravic opozarja, da je postopek testiranja integritete sporen z več vidikov. Gre za postopke in ravnanja, ki lahko močno in daljnosežno posegajo v zasebnost in osebnostno integriteto posameznikov.