Popoldne je Karen ostala v hotelu, vklopila je televizijo in gledala film Izterjevalec, videla ga je bila že kar nekajkrat, a jo je Harry Dean Stanton tokrat tako spominjal na Foleyja, da ni mogla odtegniti pogleda. Ne po videzu -– po tej plati nista imela prav ničesar skupnega -- pač pa po vedenju: oba sta bila moška iz mesa in krvi, očitno utrujena od tistega, kar sta bila vse življenje, za spremembo pa je bilo že prepozno. Obtičala sta na mestu, v praznem prostoru, kot se zgodi ljudem, ko naenkrat odkrijejo, da že vse življenje opravljajo delo, ki jih sploh ne zanima, pa nimajo več druge izbire. Vprašala se je, ali je imel Foley v življenju sploh kakšen cilj? Je njegova predstava o prijetnem življenju sploh presegala lenarjenje na kavču in gledanje televizije?