Granata se je vrtela in vrtela, skakala in plesala po ledu in Gudbrand ni mogel odtegniti pogleda od nje. Štiri sekunde od takrat, ko potegneš varovalko, do takrat, ko useka. Se niso tako učili v Sennheimu? Morda imajo Rusi drugačne granate, mogoče je šest sekund? Ali osem? Granata se je vrtela, vrtela, kot ena od tistih velikih rdečih vrtavk, ki mu jih je oče naredil v Brooklynu. Gudbrand jo je zavrtel, Sonny in njegov mlajši bratec sta gledala in štela, koliko časa stoji. »Twenty-one – twenty-two …« Mama je že tretjič zavpila z okna, da je kosilo na mizi, da mora gor, oče pride vsak trenutek. »Samo še malo,« ji je zavpil nazaj. »Vrtavka se še kar vrti!« Tega ni slišala, ker je že zaprla okno. Edvard ni več kričal in nenadoma je vse potihnilo.