O tem, da je ocenjevanje ena najbolj občutljivih dejavnosti, ki je še vedno domena predvsem učiteljev, njen rezultat - ocena - pa pove nekaj o samem procesu ocenjevanja, nekaj o učencih, o predmetu ocenjevanja, pa tudi o ocenjevalcih - učiteljih, so prepričani tako teoretiki kot praktiki. Če ne bi bili, ne bi nastal zbornik Problemi ocenjevanja in devetletna šola, namenjen predvsem učiteljem in študentom. Tako ne prvi ne drugi niso brez napotkov, kako ravnati pri tem opravilu. Avtorji - med njimi najuglednejša imena pedagoške stroke - razglabljajo tako o notranjem ocenjevanju in njegovih ključnih značilnostih kot o zunanjem ocenjevanju. Dotikajo se ocenjevanja pri nivojskem pouku in pri nekaterih predmetih, kot so materinščina, matematika, naravoslovje, državljanska in umetnostna vzgoja ter športna vzgoja. In ker je pri sleherni oceni pravičnost ocenjevanja za učenca in dijaka nadvse pomembna, se zdi razmišljanje v prispevku dr. Zdenka Kodelje, naslovljeno Pravičnost in ocenjevanje, še zlasti zanimivo.