Vrata v srca nezaupljivih in preplašenih Severnih Korejcev so se zdravniku, ki je tja pripotoval kot prostovoljec, odprla po naključju. V bolnišnico, v kateri je delal, so pripeljali žrtev nesreče v železarni. Hudo opečenemu so morali presaditi kožo in za darovalca se je javil tudi Vollertson: »Odrezali so mi kos kože s stegna, in to kar z navadno britvico. Na srečo se ni nič zapletlo,« se spominja. Postopek so morali ponoviti spet čez teden, tokrat pred televizijskimi kamerami, in zdravnik je postal nacionalni junak. Kot prvemu zahodnjaku so mu podelili medaljo prijateljstva, posebno vozniško dovoljenje in prost dostop na sicer zaprta območja. Skupaj z voznikom, prevajalcem in nadzornikom, ki mu jih je priskrbela država, je prepotoval vso državo in obiskoval bolnišnice, sirotišnice in vrtce. Ves čas je fotografiral, si zapisoval in snemal z videokamero.