Podatek, ki celotno zdraho osvetli v dodatni, za mnoge še neznani luči, bi bil nedvomno ta, da sploh ne gre za prvo objavo besedila, saj se je Samo bolezen v natanko isti obliki lani prvič smejala na straneh šolskega glasila Gimnazije Bežigrad Vtikač. Avtorja, do tega trenutka že dokončno zdemoniziranega Gorjanca, lanskega maturanta Gimnazije Bežigrad, ni bilo težko najti, saj je bilo tudi iz njegovih pojasnil v sledečih izdajah Maturant&ke jasno razvidno, da želi, če že ne opravičila, javnosti podati vsaj pojasnilo svojih motivov: velik, črn in dlakav, se je opisal, preden sva se sestala v njegovem najljubšem ljubljanskem zahajališču, in resnično ga ni bilo težko prepoznati. »Ko je bila pesem prvič objavljena v našem šolskem glasilu, nisem bil deležen enega samega negativnega komentarja,« mi je ob pivu povedal fant, ki se je izkazal za mirnega, resnega in precej artikuliranega sogovornika. Ne le da ob objavi stavkov, kot so »Lahko ti podarim samo bolezen, hepatitis, sifilis in aids ... Kar želiš si, to je greh, to je kuga, to ni smeh ...«, nezadovoljstva ni izrazil niti eden izmed pedagogov na elitni prestolnični gimnaziji, temveč je bil Gorjanc po objavi deležen številnih toplih in pohvalnih odzivov vrstnikov. Ti so ga trepljali po masivnih ramenih in sestavek pridno fotokopirali ter razpošiljali po internetu, saj se jim je zdel naravnost imenitna smešnica.