Na UNZ Krško so lani našteli kar 373 ilegalnih prehodov meje, ki so jih v 161 primerih zagrešili Romuni. V večini primerov gre za čisto ekonomsko emigracijo, beg iz socialne bede, kar se na ljudeh, ki jih policisti snamejo s stropov vlakov ali zasačijo na poljskih poteh v okolici prehoda Obrežje, takoj vidi. V glavnem gre za mlajše moške brez prtljage in z malo denarja, prihajajo pa tudi cele družine z otroki. Romuni želijo v Italijo, Bosanci v Slovenijo. Meja med BiH in Hrvaško jim očitno ne povzroča večjih težav, čeprav je Hrvaška že začela zaostrovati nadzor. Slovenska meja je nekoliko trši oreh, ki se ga lotevajo s ponarejenimi dokumenti, ki na trgu dosegajo ceno od 500 do 2000 mark (najdražji so slovenski in madžarski), ali pa najamejo vodnika, ki jih pelje čez zeleno mejo. Takšno prečkanje meje stane od nekaj sto do tisoč mark, od ponujanja takšnih "uslug" revnim tujcem pa živi vse več ljudi in tudi nekatere zasebne potovalne agencije. Tujci poskušajo na vse mogoče načine, njihove domislice pa so vse bolj zvite. Policistom na meji molijo pod nos poslovna garancijska pisma podjetij iz Ljubljane, o katerih ne vedo nič povedati, priskrbijo si rezervacije slovenskih hotelov, seveda neplačane, itd. Trije Iranci, ki so jih prijeli sredi decembra, pa so takoj po ilegalnem prestopu meje zažgali potne liste, ker so vedeli, da jih bo tako teže vrniti. Slednje je še posebno težko, če ilegalnih imigrantov ne odkrijejo v treh dni. Pojavlja pa se tudi problem izterjave kazni, ki za nedovoljeni prestop meje znaša od deset do dvajset tisoč tolarjev, saj večina toliko denarja sploh nima pri sebi, denarne kazni pa ni mogoče spremeniti v zaporno. (kh)