Pred postajo me ustavita dva fanta. Prvi je končal osnovno šolo, drugi, njegov prijatelj, obiskuje šesti razred. No, obiskoval ga je. Starejši niti ne skriva, s kakšnim namenom je ustavil tujca. "Očeta nimam, umrl je že prej in ko so prišli po nas, sem imel samo bankovec za 50 mark. Nisem vedel, kam naj grem, kaj naj naredim. Našel sem voznika kamiona. Deset mark na človeka je hotel imeti za to, da nas na tovornjaku prepelje s Kosova. Štirje smo bili iz moje družine. Plačal sem za vse štiri, dal sem mu bankovec, ampak deset mark mi je ostal dolžan, ni mi jih vrnil. Na poti nas je ustavila srbska policija. Pretepli so voznika in mu pobrali ves denar. Ne vem, kje naj zdaj vzamem denar, da bi nam kaj kupil..." Pričakujoče se mi zazre v oči, jaz pa se zazrem v svoj kasetar. Nadaljuje: "Prišla je vojska, pognali so nas iz hiše in nas namestili v športni dvorani v Peći. Naslednji dan so nas izpustili, lahko smo se vrnili v domov. Prišel je naš sosed, Srb, in nam prinesel kruh. Da, pomagal nam je, zelo je bil prijazen. Potem so nas spet izgnali v športno dvorano, hišo pa izropali. Pobijali so jih, videl sem moža..., truplo, glava je potonila, noge so molele iz vode..."