Dve diskusiji, se mi zdi, danes sta bili takšni, ki potrjujeta nek ekskluzivizem, in naj eno omenim; ne bom prvi najbrž in ne edini, ki je to omenil. Namreč vprašanje, kdo sme in kaj sme pravzaprav tu sploh razpravljati. To je možno razbrati iz vprašanja, ki je govorilo o tem, ali lahko tisti, ki nimajo otrok, recimo, razpravljajo o otrocih in družini. Seveda lahko, na taki najosnovnejši ravni, odgovor je zelo preprost. Vsi smo bili otroci in imamo to neposredno izkušnjo. Mnogi so, ki danes še nimajo otrok, pa želijo ustvariti družine in imeti otroke, pa tudi še nimajo te neposredne izkušnje, tako kot je skušala biti inputirana. Mi nič, vsaj jaz ne, nič ne preprečujemo, da bi racionalno in z neko argumentacijo o družini in otrocih diskutirali tudi celibaterji, enako pravico imajo kot jaz. In tudi če ne sodimo v nobeno izmed teh treh skupin, nam ne sme nihče prepovedovati ali pa nas karati, če želimo razpravljati o stvareh, kakor se danes razpravlja. In ta neposredna, nereflektirana izkušnja ni zmeraj dobra. Zelo pogosto je tako, da so tiste reflektirane izkušnje, ki jih nismo sami doživeli, kompenzirano znanje, ki ga je človeštvo prineslo do nas, nam šele daje neko perspektivo, da stvari sploh lahko razumemo. Če bi temeljili samo na neposrednih izkušnjah, bi mi danes v zgodovini, tisti, recimo, ki je starejše od 50, 60 let, kolikor smo mi danes stari, sploh ne mogli več diskutirati, bi morali umolkniti. In če bi tako razmišljali, da o tem, o čemer nimaš neposredne osebne izkušnje, ne moreš diskutirati, potem se ne bi smeli lotiti projektov. Mi nimamo neposrednih izkušenj o tem, recimo, kaj želimo, kako bo to funkcioniralo. Torej, mi projiciramo tudi neko prihodnost, in to je naša ne samo pravica, za nas, poslanke in poslance, je to tako rekoč dolžnost, mi smo dolžni ta mentalni napor opraviti. In če ne bi bilo tako, bi si moral vsak izmed nas danes izmisliti zopet na novo... /izgovori nerazumljivo/ račun, pa tega ne bomo počeli, ker bi to bilo nespametno, nesmiselno in kar se tiče energije, čista entropija.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, tožilnik
diskusiji diskusija samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
takšni takšen kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
potrjujeta potrjevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
nek nek nedoločni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
ekskluzivizem ekskluzivizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
naj naj členek
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, imenovalnik
omenim omeniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
ne ne členek
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
najbrž najbrž členek
in in priredni veznik
ne ne členek
edini edin splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
omenil omeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Namreč namreč priredni veznik
vprašanje vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
sme smeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
sme smeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pravzaprav pravzaprav členek
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
sploh sploh členek
razpravljati razpravljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
možno možen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
razbrati razbrati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
iz iz predlog; rodilnik
vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
govorilo govoriti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
nimajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
recimo reči glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
razpravljajo razpravljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
o o predlog; mestnik
otrocih otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
družini družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Seveda seveda členek
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
taki tak kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
najosnovnejši osnoven splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, mestnik
ravni raven samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
odgovor odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
preprost preprost splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
neposredno neposreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
izkušnjo izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Mnogi mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ki ki podredni veznik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
nimajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
pa pa priredni veznik
želijo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ustvariti ustvariti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
družine družina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
imeti imeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
otroke otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
še še členek
nimajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
neposredne neposreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
izkušnje izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skušala skušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
inputirana inputiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
vsaj vsaj členek
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
ne ne členek
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
ne ne členek
preprečujemo preprečevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
racionalno racionalno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
z z predlog; orodnik
neko nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, orodnik
argumentacijo argumentacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
o o predlog; mestnik
družini družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
otrocih otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
diskutirali diskutirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
celibaterji celibater samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
enako enak nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
pravico pravica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
kot kot podredni veznik
jaz jaz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
In in priredni veznik
tudi tudi členek
če če podredni veznik
ne ne členek
sodimo soditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
nobeno noben nikalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
izmed izmed predlog; rodilnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
treh trije glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, rodilnik
skupin skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
ne ne členek
sme smeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
prepovedovati prepovedovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
karati karat samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
če če podredni veznik
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
razpravljati razpravljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
o o predlog; mestnik
stvareh stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
kakor kakor podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
razpravlja razpravljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
In in priredni veznik
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
neposredna neposreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
nereflektirana nereflektiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
izkušnja izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
zmeraj zmeraj splošni prislov; nedoločena stopnja
dobra dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tiste tisti kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
reflektirane reflektiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
izkušnje izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
doživeli doživeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kompenzirano kompenziran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
znanje znanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
človeštvo človeštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
prineslo prinesti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
do do predlog; rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
šele šele členek
daje dajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
neko nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
perspektivo perspektiva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
sploh sploh členek
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
razumemo razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
Če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
temeljili temeljiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
samo samo členek
na na predlog; mestnik
neposrednih neposreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
izkušnjah izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
zgodovini zgodovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
recimo reči glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
starejše star splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
50 50 glavni števnik; arabski zapis
60 60 glavni števnik; arabski zapis
let leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
kolikor kolikor podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
stari star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
sploh sploh členek
ne ne členek
mogli moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
več več členek
diskutirati diskutirati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
morali morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
umolkniti umolkniti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
In in priredni veznik
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
razmišljali razmišljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
o o predlog; mestnik
čemer kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
nimaš imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina, zanikani
neposredne neposreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
osebne oseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
izkušnje izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
moreš moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
diskutirati diskutirati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
smeli smeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
lotiti lotiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
projektov projekt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
nimamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
neposrednih neposreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
izkušenj izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
recimo reči glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
funkcioniralo funkcionirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
projiciramo projicirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
neko nek nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
prihodnost prihodnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
ne ne členek
samo samo členek
pravica pravica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
poslanke poslanka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
poslance poslanec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
rekoč rekoč prislov, deležje
dolžnost dolžnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
dolžni dolžen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
mentalni mentalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
napor napor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
opraviti opraviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
In in priredni veznik
če če podredni veznik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
moral morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
izmed izmed predlog; rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
izmisliti izmisliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
zopet zopet splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
novo nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
izgovori izgovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
nerazumljivo nerazumljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
račun račun samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
počeli početi glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
ker ker podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
nespametno nespameten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
nesmiselno nesmiseln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tiče tikati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
energije energija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
čista čist splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
entropija entropija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: dz-rs.si
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor