Seveda, bil je oficir in na vojaški akademiji Socialne republike je učil telovadbo. Ni važno, hočem opozoriti na sistem! Karabinjer Micoli iz Gorice je bil deportiran in vržen v fojbo. V tej knjigi ga ni, pa mi pojasnite, zakaj! In takih pozabljanj je še veliko. Če že delaš neko delo, ga opravi najbolje. Če pogledate moje razpredelnice, so na njih imena, priimki, pričevanja, krivci, in to je definitvno. In ne morete reči, da jih je 1500, če jih je 5700! Po mojem mnenju jih gotovo manjka še kakšnih petnajst tisoč, toda tega ne morem zagotovo trditi, ker nimam podatkov, lahko samo sklepam, ker se niso nikoli vrnili domov. In ker nisem našel prič, jih ni na seznamu. Toda 5700 klasificiranih jih je tu, in ti tako imenovani uradni zgodovinarji med navednicami mi morajo pojasniti, kakšen je njihov način raziskovanja zgodovine. Jaz nisem univerzitetni profesor, toda pod takimi pogoji niti nočem biti. Toda resno sem opravil svoje delo zgodovinskega raziskovalca. Obtožujejo me tudi, da sem fašist in vaš minister trdi, da je moje delo predvolilna pomoč desničarjem. Kje pa! Ta proces bo res odjeknil kot bomba v mednarodni javnosti, toda nikakor ne v prid fašistični predvolilni kampanji, kajti fašistov v Italiji ni več! In jaz zapisujem resnico! Kadar sprašujete domačine, ki so danes še živi, koliko mrtvih je v eni od jam v Trnovskem gozdu, vam bo nekdo rekel 1000, drugi 1500 ljudi, tretji spet nekaj drugega, toda nihče ne bo omenjal števila, ki bi bilo manjše od tisoč! Saj so videli, kako so jih vozili mimo! In še nekaj, kar se tiče uradnih zgodovinarjev. Mi razpolagamo z informacijskimi sistemi, o katerih lahko oni le sanjajo, kajti naše delo je popolnoma kompjuterizirano, vse imamo spravljeno na disketah. Zato sem vam rekel, da ne morete poslikati arhiva, ker ni v njem kaj videti! In verjemite mi, da je razlika, če nekdo dela tako, da mora ves dan jemati registre s polic, brskati po njih ter preštevati, nekdo drug pa isto opravi samo s pritiskanjem na tipke.