Potem nenadoma reče, da s sestrami nikoli niso pogrešale moškega oziroma očeta kot zaslombo in pomoč. »Naša mama je bila enkratna, močna in zelo ljubezniva ter samozavestna ženska, ki ravno zato, tako se mi zdi danes, ni mogla obdržati nobenega partnerja. Mnogi moški se namreč še danes bojijo samozavestnih žensk. Ne vem, zakaj, saj so veliko zanimivejše kot tiste, ki skušajo v vsem ustreči možu.«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
nenadoma nenadoma splošni prislov; nedoločena stopnja
reče reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
s z predlog; orodnik
sestrami sestra samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
pogrešale pogrešati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
moškega moški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
oziroma oziroma priredni veznik
očeta oče samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
zaslombo zaslomba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
pomoč pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
enkratna enkraten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
močna močen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
ljubezniva ljubezniv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ter ter priredni veznik
samozavestna samozavesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ženska ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ravno ravno členek
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
mogla moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
obdržati obdržati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
nobenega noben nikalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
partnerja partner samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Mnogi mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
moški moški samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
namreč namreč priredni veznik
še še členek
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
bojijo bati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
samozavestnih samozavesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
žensk ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Ne ne členek
vem vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
saj saj priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
zanimivejše zanimivo splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
tiste tisti kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
skušajo skušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
vsem ves celostni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
ustreči ustreči glavni glagol; dovršni, nedoločnik
možu mož samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Naša žena : prva slovenska ženska in družinska revija
avtor: neznani novinar