Kolikokrat sem jezna na svojo babico, ko mi predvsem pri kosilu, kadar skuha zelenjavo, ki je ne maram, začne s frazo: "Današnja mladina bi morala okusiti žalost tistih časov, ko sem bila jaz stara kot ti." Kadar je dobre volje in plete, pogosto omenja svoje otroštvo. Živela je pač v času fašizma na Krasu, obiskovala je italijansko osnovno šolo. Ker je izhajala iz revne partizanske družine, je bilo še toliko huje in oče je bil večkrat interniran v koncentracijskih taboriščih. Starejši brat in sestra sta odšla v partizane, ona pa kot majhno dekletce v Trst k bogati družini za služkinjo. Tistih dni se spominja s solzami v očeh... Kasneje se je poročila, imela štiri otroke in zanje lepo skrbela. Mamica pravi, da nam je prelepo in da bi včasih morali živeti babičino življenje. Večkrat omenja, da je današnji tempo prehiter, da ljudje ne cenijo drugega kot denar, in to večno pehanje za njim, in da so si ljudje včasih, čeprav lačni in skromni, bolj pomagali med seboj in bili ljubeznivejši do drugih kot danes.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Kolikokrat kolikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
jezna jezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
babico babica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ko ko podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
predvsem predvsem členek
pri pri predlog; mestnik
kosilu kosilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
kadar kadar podredni veznik
skuha skuhati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zelenjavo zelenjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
je on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
maram marati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
začne začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
frazo fraza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Današnja današnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
mladina mladina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
morala morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
okusiti okusiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
žalost žalost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
tistih tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
časov čas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
stara star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
Kadar kadar podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dobre dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
volje volja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
plete plet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
omenja omenjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
otroštvo otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Živela živeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pač pač členek
v v predlog; mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
fašizma fašizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
na na predlog; mestnik
Krasu Kras samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
obiskovala obiskovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
italijansko italijanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
osnovno osnoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
šolo šola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
izhajala izhajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
iz iz predlog; rodilnik
revne reven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
partizanske partizanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
družine družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
še še členek
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
huje hudo splošni prislov; primernik
in in priredni veznik
oče oče samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
večkrat večkrat splošni prislov; primernik
interniran interniran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
v v predlog; mestnik
koncentracijskih koncentracijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
taboriščih taborišče samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
Starejši star splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
brat brat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
sestra sestra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
odšla oditi glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
v v predlog; tožilnik
partizane partizana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ona on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
kot kot podredni veznik
majhno majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
dekletce dekletce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; tožilnik
Trst trst samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
k k predlog; dajalnik
bogati bogat splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, dajalnik
družini družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
za za predlog; tožilnik
služkinjo služkinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Tistih tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
dni dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spominja spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
solzami solza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
v v predlog; mestnik
očeh oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Kasneje kasno splošni prislov; primernik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
poročila poročiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
štiri štirje glavni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
otroke otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
zanje zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
lepo lepo splošni prislov; nedoločena stopnja
skrbela skrbeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Mamica mamica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prelepo prelepo splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
morali morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
živeti živeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
babičino babičin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Večkrat večkrat splošni prislov; primernik
omenja omenjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
današnji današnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
tempo tempo samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
prehiter prehiter splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
da da podredni veznik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
cenijo ceniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
denar denar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
večno večen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
pehanje pehanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; orodnik
njim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
čeprav čeprav podredni veznik
lačni lačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
skromni skromen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
pomagali pomagati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
med med predlog; orodnik
seboj se povratni zaimek; orodnik
in in priredni veznik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
ljubeznivejši ljubezniv splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, imenovalnik
do do predlog; rodilnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, rodilnik
kot kot podredni veznik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: Dolenjski list
leto nastanka: 1997
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dolenjski list
avtor: neznani novinar