“Kar smejte se, ja!” je dvignil meč gospod Pino in zmagoslavno zamahnil z njim po zraku. “A je vse čista resnica. Na slovenskih tleh je res ohranjen zelo slab spomin na Erazma. Tudi takšnih imen je menda le slab ducat. Toda v vsakem mestu in v vsaki vasi živi vsaj ena družina, ki se piše Rožman. Če ne Rožman, pa Oražem, Režek, Režun ali kaj podobnega. Vse to pa izvira iz imena Erazem oziroma Erazmus. No, naj še povem, da pomeni Erazem nič drugega kot človek, ki je ljubek, ljubezniv, dražesten tako kot smo mi vsi, Rožmanovi. Da, in prav midva z Žanom sva potomca Erazma Predjamskega. Erazem Predjamski res ni bil nikdar poročen z Anarožo, resnica pa je tudi ta, da je Anaroža malo pred smrtjo rodila edinega sina, ki mu je dala ime po svojem očetu. Umrla je na porodu. Da se sramota, ker se je spajdašila z vitezom, ne bi razvedela, jo je Erazem sam pokopal na skrivnem mestu v našem borštu, na roki pa ji je pustil svoje darilo - zapestnico.”