stim, da pri investicijah pridejo do ugodnejših pogojev pridobivanja finančnih sredstev. Uspešni smo bili tudi pri koriščenju mehanizmov na področju izobraževanja in pri večini projektov čezmejnega sodelovanja. Mehanizme, ki naj bi pripomogli pri prevzemanju pravnega reda EU pa niso vsa ministrstva izkoristila v zadostni meri. Na katerih področjih so bili učinki Pharovih sredstev manj zadovoljivi? Slabši učinki so bili tam, kjer je bil pogoj za realizacijo projekta, prestrukturiranje znotraj državne uprave. Če so se potrebne dejavnosti odvijale prepočasi, sta se namen in vloga projekta razvodenela. Učinki so bili slabi tudi tam, kjer smo v Sloveniji prijavili slabe projekte, ki niso bili dovolj zreli, da bi se lahko izpeljali. Tu mislim predvsem na projekte čezmejnega sodelovanja, pri katerih nismo izpolnili predhodnih pogojev: odkupa zemlje, priprave dokumentacije. V teh primerih je bilo potrebno napraviti preusmeritev sredstev, če je bilo to možno, vendar to pomeni krajše časovno obdobje za pripravo novega projekta. Katere naloge v zvezi s programom tuje pomoči opravlja služba vlade za evropske zadeve? Na eni strani smo zadolženi za programiranje - za pripravo medresorsko usklajenih predlogov, ki morajo biti v tesnem stiku s prioritetami, ki izhajajo tako iz Partnerstva za pristop kot iz Državnega programa za prevzem pravnega reda EU in pa nadzorovati samo izvajanje programov Phare. Za Pharove programe in pripravljalna programa ISPA in SAPARD ima Služba vlade za evropske zadeve vlogo nacionalnega koordinatorja, kar pomeni, da smo dolžni resornim ministrstvom, ki so zadolžena za pripravo predlogov projektov, posredovati ključne informacije, kako programi potekajo in kam so usmerjeni. Večinoma so projekti še vedno namenjeni prestrukturiranju državne uprave. Resorna ministrstva so dolžna nuditi informacijsko podporo področju lokalne samouprave na osnovi generalnih usmeritev Evropske komisije. Ker pa sredstva tuje pomoči ne predstavljajo samo Pharovi programi, so informacije za različne sklope pomoči, za različne ciljne skupine porabnikov, dostopne na različnih mestih. Poleg programov Phare in različnih horizontalnih ali večdržavnih programov, se nam odpira možnost za vključitev v t.i. komunitarne programe, to je skupne razvojne programe EU na različnih področjih od šolstva, izobraževanja, kulturnega sodelovanja, dejavnostih nevladnih organizacij, do sodelovanja na ekonomskem področju, na lokalni ravni, in pa možnosti bilateralnega sodelovanja. Na kakšen način lahko končni porabniki pridobijo informacije o tujih pomočeh? Dejstvo je, da v Sloveniji ni nekega enovitega informacijskega sistema, kjer bi bili vsi možni mehanizmi predstavljeni na enem mestu, ampak je potrebno sestaviti različne informacijske vire. Pomoč državni upravi je vpeljana predvsem skozi programe Phare, informacije so na voljo v Službi vlade za evropske zadeve, ki ima vlogo nacionalnega koordinatorja. Za posamezne komunitarne programe, odvisno od teme so vsebinsko odgovorna različna resorna ministrstva. Ministrstvo za šolstvo pokriva programe, ki so na voljo izobraževanju, šolanju, od najmlajših pa do univerzitetnih kadrov. Ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za drobno gospodarstvo pokrivata projekte, ki so namenjeni malim in srednjim podjetjem, zelo veliko informacij na to temo je na voljo na Gospodarski zbornici Slovenije. V okviru podjetniškega centra za malo gospodarstvo deluje t.i. Evro Info Corespondent Centre, ki daje določene informacije o vključevanju v različne programe. Kako se v tej dokaj zapleteni in ne povsem enovito organizirani informacijski mreži znajdejo nevladne organizacije in posamezniki? Nevladne organizacije delujejo na številnih področjih, vendar mislim da so njihovi interesi še veliko preveč razdrobljeni in bistveno premalo izoblikovani, da bi bile sposobne za skupen nastop. Brez skupnega nastopa pa ne bo velikega učinka. Res pa je, da ravno programi Phare podpirajo tudi razvoj civilne družbe. Določeni projekti so že namenjeni pomoči pri nastajanju civilne družbe. Trenutno se odvija v okviru sredstev za Nacionalni program 97 projekt podpore civilni družbi, kjer bomo poskušali podpreti nevladno organizacijo, ki bi bila pripravljena vzpostaviti informacijsko mrežo za nevladne organizacije. Sredstva Phare so lahko pri vzpostavitvi projekta le dopolnilna pomoč. Obstaja tudi vrsta programov pomoči, v katerih lahko sodelujejo posamezniki. Informacije lahko pridobijo na enem od prej omenjenih centrov, vendar so še najbolj med vsemi prepuščeni lastni iniciativi in prodornosti. Vzpodbudno pa je, da so se nekatere interesne skupine kot so naprimer podjetniki in okoljevarstvene organizacije, uspele samoorganizirati, zagotovile so si dostop do informacij na enem mestu in pa distribucijo teh informacij. Še vedno pa ostaja odgovornost resornih ministrstev, da ohranijo pregled na svojem področju delovanja. Pomembno je vedeti, da se nekatere možnosti sodelovanja šele zdaj malo širše odpirajo. Tu bo potrebno še veliko narediti, svoje mesto bodo morale najti tudi regionalne in lokalne skupnosti. Naučiti se bodo morale natančno oblikovati cilje, kakor tudi izpopolniti tehnike za doseganje željenih ciljev.