Odgovor župana Franca Bogoviča na pismo Eduarda Špilerja v Posavskem obzorniku številka 22/2009 Spoštovani gospod Eduard Špiler, merila o doseženem so v življenju različna. Nekaterim je všeč na ulici svetilka več, druge svetloba moti. Kakorkoli, pri našem delu poskušamo slediti smeri, ki bi bila prava za vse, prav tako pa vsega ni mogoče postoriti naenkrat. Na razvoj je potrebno pogledati širše in včasih dlje od kratkoročnih množicam všečnih potez, če želiš, da na dolgi rok ne boš osiromašil skupnosti, ki jo vodiš. Potrebno je iti lepo po vrsti. Ker tudi hiše ne začneš graditi pri strehi. Občina Krško je ena izmed večjih slovenskih občin in nima le enega dvorišča, ki bi ga bilo potrebno urediti. Seveda si ob številnih investicijah, ki trenutno potekajo želimo tudi sodobno urejenega mesta, ob čemer ne smemo pozabiti ostalih področij razvoja občine. Slednje nam je uspelo s celovito ureditvijo številih naselij na krškem polju ob izgradnji nedolgo tega zaključenega kanalizacijskega omrežja, s katerim smo iz naselij in iz mesta uspeli odpeljati odpadne vode in poskrbeli za ohranitev in zaščito pitne vode. Da bi projekt, ki poleg gradnje širokopasovnih povezav v številnih krajevnih skupnostih, sodi med enega največjih v zadnjih letih, lahko izvedli in si ga »privoščili«, smo morali pomembno vlogo odigrati tudi pri pridobitvi evropskih sredstev, ki jih po določenem obdobju ne bo več mogoče črpati. Še veliko je tovrstnih projektov, s katerimi smo odgovorno poskrbeli za daljnosežno prihodnost pa je v danem trenutku še težko dojeti njihovo vrednost. Prav tako, pa bi bilo tako zahtevne in številčne projekte nemogoče izpeljati brez izjemno učinkovite in sposobne občinske uprave, ki ji v svojem pismu niste prizanesli z očitki in sodbo. Najprej moramo razumeti, da v Krškem živimo v zelo razvejanem mestu, s kar tremi središči. Poslovno – obrtnim na vpadnici, urbaniziranim delom na Vidmu in starim mestnim jedrom za katerega potekajo številni projekti za ohranitev njegove identitete. V polnem teku je obnova Valvasorjevega kompleksa, ki bo skupaj z bodočo Valvasorjevo knjižnico, že obnovljeno Galerijo Krško in Dvorano v parku staremu mestnemu jedru vpeljala tisto vsebino, ki jo kulturno središče zasluži, potrebuje in zavoljo nje živi. K lepši podobi mesta se Občina trudi prispevati tudi z vsakoletnim sofinanciranjem obnove mestnega jedra, fasad in streh. Kmalu bo drugačna tudi Dalmatinova ulica pa tudi območje Zatona in parkirišč ob sedanji glavni cesti, ki bo s skorajšnjo umestitvijo obvoznice dobila povsem drug značaj, okolica pa nove možnosti za razvoj. Naše mesto v tem delu uživa tudi ugled visokošolskega središča, kjer uspešno delujeta Fakulteti za energetiko in logistiko, obe pa idealno združujeta potrebe gospodarstva in izzive prihodnosti v okolju, kjer delujejo pomembni energetski subjekti. Med zgodovinskimi projekti je prav gotovo tudi umestitev Hidroelektrarne Krško, z njo protipoplavna ureditev reke Save, rekreacijskih in športnih površin ob njej, izgradnja novih mostov in že omenjene obvoznice, ki bo mesto razbremenila gostega prometa in zagotovo prispevala k novi kakovosti življenja. Bodoči razvoj smo torej morali zastaviti na nekaj vogelnih kamnov, pa bi jih k temu lahko dodal še veliko več a zaključiva z dejstvom, da gre že pri naštetem za izjemen prispevek k trajnostnemu razvoju naših krajev kar daje možnosti, da se še bolj približamo času, ko se bodo v naših načrtih lahko uresničili tudi projekti za lepšo podobo mesta. Lahko je zaključiti, da je naša občina v tem obdobju izjemno investicijsko naravnana, in da gradnja in pot do tako številnih ciljev zahtevata svoje žrtve, pa tudi svoj čas in potrpljenje, da bi končna podoba lahko postala takšna kot si vsi želimo. Ob tem je prav, da ohranimo razumevanje, da ni Občina poklicana za vse. Kot lastniki hiš skrbijo za svoj dom in okolico so tudi stanovalci blokov, katerih pročelja omenjate v svojem pismu, tisti, ki morajo odgovorno in v sodelovanju poskrbeti za podobo, ki jo njihov blok kaže navzven. Nekdanji dom upokojencev na Vidmu je tisti, ki moti vse nas. Po dolgotrajnih sodnih postopkih z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve je Občina Krško konec leta 2008 le postala lastnica, kar pomeni da lahko končno odloča tudi o njegovi usodi. Tako sledi njegova rušitev in ureditev v poslovno stanovanjski objekt, za kar že potekajo pogovori z investitorji, prav tako so pripravljene idejne zasnove za izvedbo. Naslednja točka, ki zahteva ureditev je kot pravite, železniška postaja v bližini. Ta je v pristojnosti Ministrstva za promet, kjer se Občina Krško že ves čas trudi, da bi odgovorni pristopili k ustrezni ureditvi te neurejene točke. Njena notranjost je do danes že dobila bolj urejeno podobo, še v tem mesecu pa se bomo ponovno sestali s pristojnimi na pogajanjih o ureditvi ostalih pripadajočih delov in peronov.