Peršin: Pred kratim mi je prijatelj iz Srbije, izredni profesor, rekel, da je vojaška agresija v Srbiji pri srbskem ljudstvu za dolga desetletja pokopala možnost, da bi bili pripravljeni sprejeti vrednote Zahoda za svoje in se vračajo pravzaprav k pravoslavnemu fundamentalizmu, proč od Evrope. To je eden ključnih problemov. Mislim, da se Evropa zaveda, da je njena prihodnost odvisna od tega, ali bo stabilizirala jugovzhodno Evropo. Če tega v naslednjem desetletju ne bo, je vprašanje, kako bo to odsevalo na celotno integracijo Evrope. Slovenija bi tukaj morala, bolj kot recimo na vojaškem, odigrati vlogo na kulturnem in gospodarskem področju, predvsem v smislu vrnitve zaupanja prav tega pravoslavnega dela jugovzhodne Evrope v skupne evropske vrednote. Tukaj imamo mogoče nekaj prednosti pred Hrvati, Nemci, vendar je to treba gojiti. Kajti nič ne pomaga, če bo pakt politično vsiljen z vojaškim protektoratom, če ne bo duh enotne Evrope postal gibalo v zavesti ljudi, ki so zdaj žrtve politik, ki so bile proti združevanju, integraciji. Nobeno ljudstvo se samo ne odloči za genocid proti drugemu ljudstvu, nobeno ni a priori za to, da se z vojaškimi sredstvi rešujejo nacionalni konflikti. V tem smislu ima odločilno vlogo politika. Ko pa politika odide s prizorišča, ostanejo globoke zareze, rane, in tu doseči sožitje traja desetletja in desetletja. Prav v to bi morali usmeriti velik del energije.