K ljub temu da so nam prijatelji, ki so v prvi vrsti svetovali, naj obiščemo igrišče v vasici Maria Lankowitz, povedali, da je v okolici in okoliških vaseh veliko izvrstnih restavracij, po igri pri najboljš i volji nismo našli dovolj moči, da bi jih šli iskat. Najbrž jih je res veliko, ljudje, ki smo jih srečali po vasicah, namreč delujejo zelo "dobrovoljno" in ne znam si jih predstavljati, da bi bili tudi lačni tako dobre volje. Če ste torej z igrišča pritavali predvsem lačni, potem vam lahko zatrdimo, da bodo povsem zadovoljivo za vas poskrbeli tudi v klubski restavraciji. Vodi jo mladenič, šele 27-letni Michael Kammeritsch, ki nas je najprej skromno premeril od nog do glave in vljudno pristal tudi na kratek pogovor. Prepričan sem, da je v tem trenutku že vedel, s čim naj nam postrež e, kljub mladosti namreč deluje zelo samozavestno in strokovno. Mi smo mu zaupali in zaupanje je kasneje povsem upravičil. Preden smo začeli, je Michael prisedel in začel odgovarjati na naša vprašanja. Tako smo izvedeli, da je bila restavracija postavljena skupaj z golfskim igriščem pred desetimi leti. Najprej je bil tukaj nekakšen podaljšek klubskih prostorov, če so naše informacije točne, naj bi v nekaterih prostorih ljudje celo živeli, sčasoma pa je tukaj zaživela restavracija v pravem pomenu besede. Michael jo ima v svoji lasti šele kakšno leto, prej je tukaj opravljal delo šefa strežbe. Stari lastnik se je lani pozimi odločil, da se "tega ne bo več šel" in je Michaelu ponudil odkup. Ta je priložnost pograbil z obema rokama in še danes je zadovoljen s svojo odločitvijo. Pravi, da je delo tukaj sicer težko, vendar mu je všeč delovno okolje, in predvsem mu je všeč delo z golfisti, ki se mu začuda ne zdijo pretirano zahtevni. Pravi, da so večinoma zelo odprti ljudje, ki radi kaj dobrega pojejo, vendar pri tem niso tako strahotno izbirčni, kot bi si morda predstavljali. Povsem dobro je ugotovil, da bo golfist z večjim veseljem pojedel močan pogolfski obrok, kot pa preživel večer ob slow-foodu. Če imate čas, se slednjega zagotovo ne boste branili, mi smo se tokrat odločili za prvo varianto. Štirje gostje in pred njimi štiri jedi na krožniku, pri tem nam tudi vino ni preveč dišalo, zdelo se nam je, da bomo vroč dan najlaže ublažili z vrčkom piva, vozniki so se nalivali z ingverjevim sokom.