Gre za vzpon protiprotestantske etike. Romantične etike. Lahko vam povem ilustrativen primer: Jean-Jacques Rousseau. Zrasel je v Ženevi, vzgojen je bil v kalvinizmu, a je vseeno postal popoln romantik. Pravzaprav mislim, da je bil prvi hipi. Paradoks, ki ga hočem poudariti, je tale: če nekoga vzgajaš v puritanskem načinu življenja in ga učiš zatajevanja čustev, lahko dosežeš ravno nasprotno. V njem zgradiš enormen potencial za čustveno izražanje in strast. To je tako, kot če bi bezal v vulkan. Edina razlika med puritanci in romantiki je, da so se ti zadnji odločili čustva izživeti, puritanci pa so jih še naprej zatirali. Veliko je romantikov, ki so zrasli v močnem religioznem, puritanskem okolju, potem pa so se v nekem trenutku vdali in se odločili, da izražanje čustev pravzaprav ni nič slabega.