Še na eno stvar je treba biti pozoren. Ne gre za nič novega, a je med povprečnimi uporabniki še dokaj neznana. Večina sodobnih črvov in virusov zna namreč potvoriti naslov pošiljatelja. Tako, kot vzame na okuženem računalniku naslov, ki ga postavi v polje, namenjeno naslovniku, naredi namreč tudi s pošiljateljem. Zato lahko tisti, ki prejme okuženo sporočilo, napačno sklepa, da mu je sporočilo poslala znana oseba, čeprav temu ni tako in se je njen naslov zgolj nahajal v adresarju okuženega računalnika. To sicer glede na povedano v prejšnjem odstavku naj ne bi bistveno spremenilo celotne zadeve, toda kaj, če prejmete sporočilo, ki je domnevno prišlo od nekoga, ki mu zaupate in dobro veste, da pazi na protivirusno higieno na svojem računalniku? Navedem lahko zelo ilustrativen primer, ko sem prejel okuženo sporočilo, pošiljatelj pa je bil prijatelj, sicer računalniški strokovnjak in vesten možak, od katerega ne bi nikoli pričakoval okužene pošte. Toda izkazalo se je, da sporočilo sploh ni prišlo z njegovega računalnika, marveč od nekoga, ki je imel v adresarju moj in njegov elektronski naslov. Zato je potrebno biti pazljiv tudi takrat, ko pride sporočilo iz zanesljivega vira, saj ne moremo takoj vedeti ali je pristno. Sploh pa velja še enkrat poudariti, da je odpiranje priponk, za katere ne vemo, ali so dejansko to, za kar se izdajajo, hudo tvegano početje. Če ne vemo, za kaj gre, raje povprašajmo, kajne. Ah, še nekaj. Nekatere vrste virusov se aktivirajo že ob ogledu samega sporočila v Outlooku in ne zgolj ob kliku na priponko, zato je bolje, da v tem programu onemogočimo predogled sporočila.