O staranju Mitja pravi, da je to le del življenja in se ga zato ne boji. Do svojega 20. leta je z družino živel s starimi starši, s katerimi se je odlično razumel. »To, da sem v solinah, je zelo povezano z življenjem mojega 'nonota'. Čeprav ni bil solinar, je imel podobno mentaliteto, kot jo imam sam. Bil je kmet in je imel izredno sproščen odnos do stvari, do sveta. To sem podedoval po njem. Ko sem zapustil Ljubljano in se odločal za delo, je bila odločitev za soline povezana z idejo, da ohranjam naše istrsko izročilo,« pripoveduje mladi solinar. Po njegovem mnenju so žal starejši občani kategorija ljudi, ki jo preostali del družbe zapostavlja, saj večina ni več »aktivna«. Moti ga to, da so v aktivnostih starejši ljudje izolirani od mlajših. Morali bi se več družiti in izmenjavati mnenja, ideje in izkušnje. Starejši bi tako spoznavali zgodbe, ki se komaj rojevajo. »To ločevanje na mlade in stare je svež koncept. Včasih so vsi skupaj delali na njivi in potem kuhali 'mineštro'. In bili so srečnejši,« še dodaja Mitja.