Od kod tako znanje v tisti dobi, ki naj bi bila prazora naše civilizacije? To se ne ujema s tako imenovanim linearnim razvojem. Pustimo Nezemljane ob strani. Prepričan sem, da je seme naše civilizacije nastalo tukaj, na Zemlji. Sama arheološka in paleoantropološka izkopavanja ter njihove ugotovitve nam še ne nudijo dovolj podatkov, da bi si lahko ustvarili natančnejšo sliko naše davne preteklosti. Dokler bomo tako prepričani in vase zagledani, kot smo, ne moremo sprejeti tez, da je lahko v davni preteklosti že bila civilizacija, ki se je iz tega ali onega vzroka uničila ali pa je bila uničena. Mitološka izročila nam govorijo prav o tem. Če ni tako, kako si potem predstavljati, da so davni prebivalci današnjega indijskega podkontinenta imeli časovno enoto imenovano truti z vrednostjo 0,33750 sekunde. Znanstveniki, ki preučujejo sanskrt, nimajo niti najmanjšega pojma, v kakšne namene je bila ta enota uporabljana in kako so jo lahko izmerili brez najnatančnejših naprav. Toda v staroindijskih zapisih truti ni najmanjša časovna enota. Pri starodavnih Brahmanih je bilo prvotno računanje časa seksagezimalno (večja enota se je delila na šestdeset manjših). Tako so delili dan na 60 kal. Vsaka kala je bila enaka našim 24 minutam; posamezna kala se je delila na 60 vikal ali naših 24 sekund. Temu je sledila razdelitev na še manjše enote: para, tatpara, vitatpara, in končno na košta ali po našem merjenju na 1/ 300.000.000 sekunde. Če se naše znanje ustavi že pri enoti truti, potem se pri košti dokončno konča. Ura je ena in pol po polnoči. Čas je, da grem prej spat, da se ne ponovi predvčerajšnja zgodba.