Tudi v Slovenski izvozni družbi ob vseh skrbeh, ki jih imajo, na koncu tunela krize vendarle vidijo tudi luč. "Vzemimo izvoznike avtomobilskih lakov. Na prvi pogled se zdi, da avtomobilski laki niso nujni za preživetje, zato bi lahko slovenski izvoznik zašel v hude težave. Po drugi strani pa bo Lada, največji ruski proizvajalec avtomobilov, zaradi devalvacije in hitrih podražitev tujih avtomobilov na ruskem trgu naenkrat v boljšem položaju. Lada je naenkrat bistveno bolj konkurenčna, tudi na tujem trgu. Torej bi lahko imel slovenski izvoznik avtomobilskih lakov zaradi krizne situacije celo dobro poslovno priložnost," razmišlja Marjan Kramar ter dodaja, da se slovenski poslovneži, vajeni kriz, v nestabilnih razmerah praviloma znajdejo bolje kot zahodnjaki. "Bolj ko so razmere nestabilne, bolj pridejo v poštev prijemi in triki, ki jih naši poslovneži poznajo bolje kot zahodni poslovneži. Poslovni riziko se je povečal, vendar se novega rizika zahodnjak bistveno bolj boji kot naši poslovneži." No, srbski, hrvaški, črnogorski ali makedonski poslovneži se v teh razmerah znajdejo še bolje. Najbrž tudi zaradi tega kar nekaj slovenskih predstavništev v Moskvi vodijo ljudje iz drugih delov bivše jugoslovanske federacije. Konec koncev, pred letom 1990 so posli z Rusijo potekali prek firm Genex, Inex in Progres, torej prek beograjskih podjetij, katerih omemba danes sproža zoprne asociacije. Če nič drugega, se človek ob omembi teh podjetij spomni na udbo. Ruske poslovneže zanimajo osebni kontakti, zato se je v preteklosti pogosto dogajalo, da so ljudje, ki so vodili predstavništva v Moskvi, enostavno ustanovili novo podjetje, ob tem pa so na novo zasebno podjetje prenesli tudi vse poslovne stike, ki so jih vzpostavili kot upravljalci družbene lastnine. Zato danes v Moskvi ob štiridesetih predstavništvih slovenskih podjetij posluje še neznano število Slovencev, ki so nekoč uradovali v družbenih podjetjih, danes pa za posle uporabljajo stare vezi.