Otvoritvena slovesnost se je začela s pesmijo ženskega pevskega zbora Jasmin, saj je Marjana glasbi zapisana že od otroških let. Tako je sprva kot učiteljica na zdravstveni šoli vodila edini takratni srednješolski pevski zbor, kasneje je poučevala glasbeno vzgojo na Osnovni šoli Center, sedaj strokovno usmerja omenjeni ženski sestav. Tokrat se je predstavila še kot rahločutna raziskovalka lepot narave. Novi ljubezni se posveča zadnjih devet let, čeprav se je z likovno umetnostjo začela spogledovati že na učiteljišču, kjer jo je likovni pedagog Adolf Kukec prvič pobližje seznanil s čarobnim svetom barv. A ta Marjanina muza se je dolgo skrivala in čakala, da bo zanjo več časa. Naposled, ob upokojitvi, je trenutek dozorel in postala je članica likovnega društva Mavrica. Tam je nad njenim slikarskim razvojem bedel, jo spremljal in usmerjal slikar ter likovni pedagog Marjan Maznik. Dela, s katerimi se predstavlja na tretji samostojni razstavi, so nastala v tehniki akrila in kot so mestoma polna mladostne vneme, iz njih žari tudi zrela predanost.