Dekletce končuje tretji razred, David je v prvem. »Grem rada v trgovino, tudi kaj kupim. Recimo tisto, kar reče mami. Nazadnje sem kupila solato pa cet! Igrače pa ne. Bi pa imela barbiko, to najraje. No ja, še kena pa kaj drugega, a najprej barbiko,« bolj sramežljivo zašepeta dekletce, ki ji otroške sanje polzijo skozi dlani, neuresničene, nedosegljive. In nikoli ne bo vedela ne razumela, zakaj prav njej in zakaj prav njenemu bratcu. Še dobro, da imajo vsaj televizor, da se vsaj z njegovo pomočjo kdaj pa kdaj umaknejo v nek drugi, bolj lep in bolj čaroben svet, pa čeprav samo za nekaj minut, za kakšno urico.