A vendar je simbolika, ki jo uporabljajo na predvolilnih plakatih, popolnoma enaka kot pri omenjenih neljubih voditeljih. Razloga sta lahko dva. Eden bi bil, da se stranke te simbolike sploh ne zavedajo. A v to je kaj malo verjeti, saj je med PR-jevci kar nekaj zvitih in semiotično-simbolno dobro podkovanih ljudi. Drugi razlog, ki je najbrž bolj verjeten, je, da si očitno nobena med njimi, tudi med tistimi, ki bodisi javno trdijo ali pa njihovi vodje vsaj privatno mislijo, da niso ne nacionalisti in ne narodnjaki, ne upa uporabiti nenacionalističnih in nenarodnjaških predvolilnih prijemov na simbolni ravni. To na eni strani nazorno priča o tem, kaj si stranke in njihovi PR-jevci mislijo in kako sodijo o razpoloženju med volečim in bolj ali manj ljubečim jih ljudstvom ter na kakšen način se mu mislijo priljubiti. Ljudstvo kajpada neskončno ljubi samega sebe in stranke ga morajo ljubiti še bolj, predvem pa njegovo deželo, pri čemer simbolika sicer zajema celo lestvico različnih stopenj ljubezni, ki pa se vse stečejo v Eno in Edino: ljubezen do Slovenije. Avsenikovsko razpoloženje »Slovenija, od kod lepote tvoje?«, je tako v različnih verzijah, ki segajo od turboposkočnic preko popa, rokovskih do kvazipunkerskih domoljubnih viž, prenešeno v celoten politični spekter (ne pozabimo: šestdeseta v Sloveniji niso bila rockovska pač pa avsenikovska in sicer v milijonskih nakladah!).