Leta 1954 v Paunoviče poročeni nevesti je blago – težko belo svilo – za poroko prav tako poslal oče iz Amerike. Nevestina, čeprav iz modnega blaga narejena obleka pa se je predvsem s predpasnikom še ozirala v preteklost. »Bluza, krilo in predpasnik so bili iz enakega blaga in tudi mašlin na bluzi pod vratom. Okrog vratu sem imela džendar iz deblejšega in tanjšega belega zrnja. Kupila sem ga od kramarja, ki je nosil po hišah. Pod bluzo sem imela prslučič (tj. po takratni modi krojen nedrček iz belega bombažnega blaga) in prav tako iz belega platna krojen brezrokavni lajbak. Na glavi pa šlajer, ki mi je segal do bokov, ni bil dolg, kot je bila navada. Bele svilene kupivne nogavice in nizke črne lakaste čevlje z jermenčkom, cipele. Kupljeni so bili na Vinici pri Štrku za 150 dinarjev. Srednje dobra krava je stala še enkrat več, tristo dinarjev. Poročno obleko sem posodila drugim poznanim nevestam najmanj dvajsetkrat.« (Vrlinič *1929).