Za prvi pravi vestern danes šteje Veliki napad na vlak iz leta 1903, čeprav ni bil prvi vestern v zgodovini filma. Firma Thomasa Edisona jih je snemala že od leta 1894, prva najbolj priljubljena sta bila na primer Buffalo Bill's Wild West Show (1894) in Cripple Creek Bar Room (1898). Leta 1903 sta na spored kinematografov prišla najprej vesterna Kit Carson in Pionirji (slednji je bil za tiste čase dolg kar epskih 21 minut), vendar je imel šele desetminutni Veliki napad na vlak tiste temeljne prvine dramaturškega zapleta zgodbe, montiranega v zaporednih sekvencah, ki so ga kasneje posnemali številni nemi vesterni. Iz njih je kasneje nastal ta, večkrat označen kot najbolj ameriški od vseh filmskih žanrov, saj je prikazoval osvajanje ameriškega Divjega zahoda. Žanr je s pojavom anti-vesterna v šestdesetih in sedemdesetih (filmi te vrste niso mitizirali svojih junakov, ampak so pogosto odkrivali tudi njihove negativne lastnosti) v osemdesetih zamrl, na začetku devetdesetih pa spet nekoliko oživel s trenutno zadnjima velikima vestrnoma, z oskarjem nagrajenima filmoma Pleše z volkovi in Neoproščeno. Slovenska kinoteka bo častitljivo obletnico proslavila z retrospektivo 25-ih vesternov, ki bodo na sporedu skoraj vsak dan do konca meseca. Ne gre za najboljše filme tega žanra (manjkajo npr. sloviti vesterni Johna Forda Poštna kočija, Moja draga Klementina, Nosila je rumeno ruto ali legendarni Točno opoldne Freda Zinnemanna, Rio Bravo Howarda Hawksa ali Shane Georga Stevensa), temveč tiste, ki so že v kinotečnem fondu, med njimi tudi Divja horda - eden najbolj krvavih vesternov vseh časov. Retrospektivo bo začel film Neoproščeno Clinta Eastwooda, ene največjih ikon sodobnega vesterna. D. F.