Mama? sem zmedeno vprašala, ko sem se sunkoma zbudila. Nejasno, komajda sem se spomnila, da sem se enkrat že zbudila. Takrat je bilo vse okoli mene temno in nekdo me je potisnil v to tujo, trdo posteljo. Kako dolgo sem sploh bila tukaj? Eno uro? En dan? En teden? Eno leto? Okoli mene je bil še vedno vonj po bolnišnici. Noga mi je trzala. Ob meni je bila mama in me božala. In mi pela. In Griša mi je igral violino. In potem so me kar naprej dvigovali in me odlagali na različne postelje. Bolelo me je, grozno bolelo. In kar naprej je piskalo okoli mene. V različnih frekvencah. Slišala sem dolge piske prijetnega, temnega zvena. Pa tudi hitre, ki so me vznemirjali in me delali živčno.