V modernem obdobju se z razvojem novih komunikacijskih in proizvodnih tehnologij na Zahodu pričenja izrazitejša prevlada ožje skupine zahodnoevropskih držav z Veliko Britanijo na čelu, in v svetu na čelu z ZDA, ki sedaj s svojimi formalnimi imperiji dosežejo kontrolo dobršnega dela sveta ter mu vsilijo lastni civilizacijski model. Transatlantske migracije v ZDA dosežejo višek in omogočajo razvoj na ceneni delovni sili temelječi industrializaciji ter teritorialni ekspanziji, v Evropi pa se intenzivna industrijska proizvodnja v zahodni Evropi kombinira z diferenciacijo med morskimi in kontinentalnimi imperialnimi silami ter med centralnimi in perifernimi deli državnih sistemov, a tudi z rastočim nacionalizmom in socializmom, zlasti v "zamudniških" državah srednje in vzhodne Evrope. Kar nekaj zadev se pričenja razreševati na mednarodni ravni: skupne finančne osnove daje tako imenovani "zlata podlaga", po kateri se vrednost posameznih valut navezuje na vrednost državnih rezerv zlata, mednarodne migracije pričenjajo obvladovati in usmerjati zasebne transportne agencije v sodelovanju z zainteresiranimi državami, razvija se mednarodni poštni, telegrafski in navigacijski sistem, poenotijo se tudi mere, čeprav ostajajo razlike zlasti med anglo-ameriškim in evropskim kontinentalnim sistemom. Povečana družbena diferenciacija in kompeticija med evropskimi državami pa je sprožila v relativno kratkem času v prvi polovici 20. stoletja kar dve svetovni vojni. To dejstvo dokazuje, kako se zaradi učinkov globalizacije posamezni meddržavni konflikti lahko sedaj hitro razširijo na svetovno raven, hkrati pa je privedlo do temeljnega zasuka v svetovnem ravnovesju, saj je od vojn izčrpana Evropa izgubila vodilno vlogo v svetovnem sistemu in jo prepustila ZDA, ki so po letu 1945 na lastni vojaški in ekonomski premoči pričele graditi svoj neformalni imperij.