Čeprav se Madrid in Barcelona kot dve največji španski mesti že od nekdaj nista marala, pa se je rivalstvo, kot ga poznamo danes, skuhalo prav v času generala Franca. Slednji je namreč v madridskem Realu videl poosebljeno moč centralističnega Madrida in prav s tem je želel jasno pokazati Kataloncem, da naj svoje regionalistične težnje raje pustijo ob strani oziroma jih zamolčijo. Jedro spora sega v leto 1943, ko sta se kluba pomerila v finalu španskega pokala. Na prvi tekmi je Barcelona pred svojimi navijači slavila s 3:0 in z optimizmom pričakovala povratni obračun. Toda slednji je bil prava burleska, saj je Real ob pomoči sodnika, policije in še koga zmagal kar z 11:1. Ob tem je zanimivo, da je sodnik izključil kar štiri nogometaše Barcelone (rdeči karton je videl tudi nogometaš, ki je z več kot dveh metrov opazoval igralca Reala, ki se je spotaknil ob žogo) in pokazal na enajstmetrovko v korist Madrida, pa čeprav je bil prekršek storjen več kot štiri metre izven kazenskega prostora. Govori se tudi, da je pred tekmo španska policija vdrla v Barcelonino slačilnico in zagrozila nogometašem z zaporom in prisilnim delom, če bodo premagali moštvo gostiteljev. Ukaz naj bi seveda prišel s samega vrha in še danes se ne ve natančno, kaj se je dogajalo na večer te znamenite tekme.