Le zakaj je Harry, sirota, ki odrašča pri stricu in teti, postal tako popularen? Otroška literatura premore veliko domišljijskih junakov, ki zmorejo vse, tudi čarovnije, a nihče ni v zadnjem času tako razburkal mladostne domišljije. Kar je po svoje fenomen, saj se je zdelo, da današnje generacije, odraščajoč ob televiziji, video igricah in računalniku, ne posegajo več po knjigah, ker ne premorejo tako kreativne domišljije, kot so jo rodovi nekoč. Drugi trdijo, da je uspeh Harryja Potterja sila enostaven: avtorici je uspelo ustvariti svet, v katerem vladajo točno določena pravila, lestvica vrednot in prepoznavnost med slabim in dobrim (česar pa žal ne moremo trditi za našo sodobno realnost!), kar je kot nalašč za otroško domišljijo, ki v resničnosti pogreša tovrstne zakonitosti. Ob vsem tem pa lahko uspeh verjetno pripišemo tudi Harryjevi čudaškosti, ki izzveni kot odgovor na vse večjo nestrpnost in netolerantnost do drugačnih in 'čudnih' v resničnem svetu. Sicer pa verjetno ni potrebno izgubljati besed o tem, kaj je v največji meri zakrivilo Harryjevo popularnost -- Harry je končno, po vseh zapletih, oživel tudi na filmskem platnu!