»Ljudje z zgodbami, ki sicer govorijo o nekom drugem, premišljujemo o sebi, o ljudeh, odnosih med nami, svetu sploh. Včasih smo potrebni modrosti, včasih veselja, včasih nevsiljive topline. V dobro izbranih pripovedih se nekaj od tega gotovo najde,« je zapisala misel Anja Štefan , programska vodja festivala Pravljice danes, ki si je za poklic izbrala pripovedovanje ljudskih pripovedi. Z živo in vedno bolj stopnjevano pripovedjo ji je včeraj pred otroškimi gledalci uspelo ustvariti čarobni svet dveh slovenskih dolenjskih ljudskih pravljičarjev Antona Dremlja Resnika in Lojzeta Tratarja . Njune pravljice je zbral slovenski folklorist dr. Milko Matičetov , znan predvsem po izdaji legendarnih Zverinic iz Rezije, Anja Štefan, velika ljubiteljica zapletenega slovenskega izročila in tudi ruskih, arabskih pravljic ter pravljic nekdanjih jugoslovanskih narodov, pa je začela s čarobno pripovedjo Antona Dremlja Resnika O tristo zajcih. V njej je predstavljeno življenje treh bratov čevljarjev, a le najmlajšemu se lahko zaradi njegove dobrote do revnega in bosonogega starčka s predirljivimi očmi odpre nov svet. A pot do njega je dolga, saj kralj obljube, da bo izročil bolno kraljično tistemu, ki ji bo sredi zime prinesel rdeče češnje, ne želi izpolniti. Mladeniču naloži, da mora paziti na tristo zajčkov, a vsi mu pobegnejo. Na pomoč mu znova priskoči skrivnostni starček ter mu sredi temnega gozda podari čarobno piščalko, s katero bo lahko zvečer vedno znova priklical pobegle živalce. Ker kralj še vedno noče oddati hčerke, prosi nazadnje za pomoč grajsko kuharico. Ta si je pri mladeniču izprosila enega zajca za peko in tako mu jih je ostalo le še 299. A tudi ta namera spodleti, saj zajček ob piskanju piščali skoči iz ponve in se pridruži vsem že zbranim in plešočim kosmatinčkom. Kralj končno izpolni obljubo in mladenič lahko v lasulji, gvantu in lakastih čevljih stopi pred kraljično, ta pa se v trenutku zaljubi vanj.