/*Glejte v petem poglavju argument, ki trdi nasprotno!/#) Toda kako se potem fenomenalisti odzovejo na problem izginjajočega in pojavljajočega se sveta, če je bil Bog, ki je Berkeleyjeva rešitev, pravkar odstranjen? Ironija je, da uporabijo za rešitev ravno Berkeleyjev odlomek, katerega posledic sam morda ni razumel (morda pa jih je): "Pravim, da miza, na kateri pišem, obstaja; vidim in tipam jo. Če me ne bi bilo v sobi, bi moral reči, da obstaja; s tem menim, da bi jo lahko zaznal, če bi bil v svoji sobi ali pa jo zdaj zaznava kako drugo duhovno bitje." (I. del, 3. odst.) Temu ustrezno so vsi trdilni stavki v resnici hipoteze o prihodnjih čutnih podatkih. Stavek "V sobi 506 je miza" pomeni: "ČE bi šel v sobo 506, POTEM bi imel naslednje čutne podatke: rjavo, pravokotno, trdo itd." S trditvijo, da lahko pomen trdilnega stavka pravilno analiziramo, če ga prevedemo v če/potem hipotezo (v kateri če izjava vsebuje operacijo, potem pa napoved čutnih podatkov), fenomenalisti povsem obidejo problem izginjajoče in pojavljajoče se mize. Miza je zgolj, če naj uporabim izraz Johna Stuarta Milla, "stalna možnost zaznave".

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Glejte gledati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 2. oseba, množina
v v predlog; mestnik
petem peti vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, mestnik
poglavju poglavje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
argument argument samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
trdi trditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nasprotno nasprotno splošni prislov; nedoločena stopnja
Toda toda priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
fenomenalisti fenomenalist samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
odzovejo odzvati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
problem problem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
izginjajočega izginjajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
pojavljajočega pojavljajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
Bog bog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Berkeleyjeva Berkeleyjev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
rešitev rešitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pravkar pravkar splošni prislov; nedoločena stopnja
odstranjen odstranjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Ironija ironija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
uporabijo uporabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
rešitev rešitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ravno ravno členek
Berkeleyjev Berkeleyjev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
odlomek odlomek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
katerega kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
posledic posledica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
morda morda členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
razumel razumeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
morda morda členek
pa pa priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Pravim praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
miza miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
pišem pisati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vidim videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
in in priredni veznik
tipam tipati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
Če če podredni veznik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
v v predlog; mestnik
sobi soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
moral morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
reči reči glavni glagol; dovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
menim meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zaznal zaznati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
sobi soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zaznava zaznavati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kako kak vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, tožilnik
duhovno duhoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
bitje bitje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
I. I. okrajšava
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
3. 3. vrstilni števnik; arabski zapis
odst. odst. okrajšava
Temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
ustrezno ustrezno splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
trdilni trdilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
stavki stavek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
resnici resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
hipoteze hipoteza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
o o predlog; mestnik
prihodnjih prihodnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
čutnih čuten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
podatkih podatek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Stavek stavek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
sobi soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
506 506 glavni števnik; arabski zapis
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
miza miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
ČE če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
šel iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
sobo soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
506 506 glavni števnik; arabski zapis
POTEM potem splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
naslednje naslednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
čutne čuten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
podatke podatek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
rjavo rjavo splošni prislov; nedoločena stopnja
pravokotno pravokotno splošni prislov; nedoločena stopnja
trdo trdo splošni prislov; nedoločena stopnja
itd. itd. okrajšava
S z predlog; orodnik
trditvijo trditev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
da da podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pomen pomen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
trdilnega trdilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
stavka stavek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pravilno pravilno splošni prislov; nedoločena stopnja
analiziramo analizirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
če če podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
prevedemo prevesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
če če podredni veznik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
hipotezo hipoteza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
če če podredni veznik
izjava izjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
vsebuje vsebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
operacijo operacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
napoved napoved samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
čutnih čuten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
podatkov podatek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
fenomenalisti fenomenalist samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
obidejo obiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
problem problem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
izginjajoče izginjajoče splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
pojavljajoče pojavljajoče splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mize miza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
Miza miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zgolj zgolj členek
če če podredni veznik
naj naj členek
uporabim uporabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
izraz izraz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Johna John samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
Stuarta Stuart samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
Milla Milla samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
stalna stalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
možnost možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zaznave zaznava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1995
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Ali središče drži?
avtor: neznani avtor