Žal pa se predsodki ne končajo pri postavljanju ramp in avtobusih, ki 'počepnejo', da lahko nanje zapeljejo tudi vozički. Poglavitna je protidiskriminatorna zakonodaja. "Če vlada priznava neki problem, se tudi odnosi ljudi počasi spreminjajo," je prepričana dr. Val Harris. V Sloveniji še ni krovnega zakona o invalidih in njihovih društvih ter organizacijah. Veliko število le-teh zbuja v javnosti občutek, da so med sabo sprti, predvsem zato, ker skušajo vsi vstopiti v sistem financiranja iz loterijskega denarja. Tega deli Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). S sistemom delitve veliko društev ni zadovoljnih, to pa onemogoča sprejetje krovnega zakona. "Če bi bilo na ravni državnih institucij in obstoječih organizacij vse v najlepšem redu, potem ne bi bilo potrebe po ustanavljanju novih društev in civilne iniciative," meni Zupančič. "Nastanek novih pomeni odpravo omejitev in izboljšanje razmer! Nova društva, kot so npr. Društvo invalidski forum Slovenije, YHD - Društvo za kulturo in teorijo hendikepa, Sklad SILVA - Društvo za kakovostnejše življenje ljudi s posebnimi potrebami, Društvo skupina Glas Slovenije, Združenje Tišine itd., se zavzemamo za isto stvar. Popolna manipulacija je govoriti, da nove organizacije rastejo kot gobe po dežju in da bo zaradi tega zmanjkalo denarja. Denarja je dovolj!" Vendar ga po njegovih besedah zmanjka zato, ker so na eni strani velike naložbe in se denar steka v nepremičnine, na drugi pa ljudje živijo v mizernih razmerah."